Compressed file

Stara Rusija

Za začetek zgodovine ruskega naroda je splošno sprejeta letnica 862, ko so se predniki Rusov,  slovani, pojavili v Evropi. V 4. in 5. stoletju so ob trgovskih poteh nastala prva mesta vzhodnih slovanov. Najstarejša mesta naj bi bila Kijev, Novgorod, Smolensk, Suzdal, Murom, Pereslavl.

Srednji vek

Že v 9. stoletju so vzhodni slovani oblikovali družbeno-gospodarske in politične pogoje za izoblikovanje države, kar jim je omogočilo, da je leta 862 oblast v Novgorodu in njegovi okolici dobil varjaški poglavar Rjurik. Po njem se je dinastija vladarjev imenovala Rjurikoviči.

V 10. stoletju, v času vladanja Vladimirja je Kijevska Rusija od Grkov sprejela pravoslavno vero. Zahvaljujoč krstu Rusije leta 988 se je Kijevska država zelo okrepila. Sam knez, Vladimir je bil proglašen za svetnika, spomin nanj je ohranjen v ruskih narodnih pesmih in bilinah.

V 11. stoletju so se aktivno oblikovale plemiške dinastije, eden izmed najbolj znanih predstavnikov je postal knez Jurij Dolgoroki, ustanovitelj Moskve. V sredini 12. stoletja je staroruska država razpadla na dvanajst kneževin, ki so zaznamovale težko obdobje fevdalne razdrobljenosti. Razdrobljenost je večino ruskih kneževin ter Volško-kamsko Bolgarijo v sredini 13. stoletja privedla do tataro-mongolskih vpadov. Mongolski jarem je zavzel vso Azijo in del Vzhodne Evrope. Mongolska nadvlada je trajala približno dve stoletji.     

V 8. In 9. Stoletju se je postopoma izoblikovala enotna centralizirana država. Z večanjem vpliva moskovske kneževine (glede na izkopanine je mesto nastalo okrog leta 947) kot političnega, gospodarskega in verskega centra ni bilo več tako velike fevdalne razdrobljenosti, zaradi česar je leta 1480 Rusija postala neodvisna od Zlate Horde.

Ruska država. Cesarstvo

V 16. stoletju se je v Rusiji spremenil status monarha, Ivan IV Grozni se je namreč proglasil za carja. To ni bila zgolj formalnost, ampak odraz večje moči monarha. Ob koncu stoletja se je Rusija znašla v krizi (t.i. smuta), saj ni bilo nobenega naslednika iz dinastije Rjurikovičev. Obdobje smute, ki je trajala od 1598 do 1613, je zaznamoval poljsko-švedski vdor, huda politična, gospodarska in socialna kriza.

Leta 1613 je car postal Mihail Romanov, prvi car iz dinastije Romanovih, ki je v Rusiji vladala več kot 300 let. 

Leta 1689 je zavladal car Peter I. S svojim delom, energijo, vztrajnostjo in ljubeznijo do Rusije je Peter I naredil veliko sprememb, ki so zaznamovale rusko zgodovino. Iz Moskovske države je Peter ustvaril močno državo, ki je bila primerljiva evropskim. Zahvaljujoč Petru I se je okrepila mornarica, nastal je prvi ruski časopis in Akademija znanosti. Leta 1703 je nova ruska prestolnica postal Sankt Petersburg, ki je eno najlepših mest na svetu. Po zmagi nad Švedsko v Severni vojni leta 1721 je Peter Moskovsko državo razglasil za Ruski imperij, sebe pa za cesarja oz. imperatorja. V času svoje vladavine je veliko naredila tudi Petrova hči, Elizaveta I. Pripomogla je k napredku znanosti in kulture, med drugim je ustanovila Akademijo umetnosti. V tem času je živel in deloval eden izmed najbolj nadarjenih Rusov, znanstvenik in pesnik Mihail Lomonosov. V času vladanja Katarine II se je ruska kultura še bolj razvila. Leta 1755 ustanovljena Moskovska univerza je postala največji kulturni center. V ruski arhitekturi, kiparstvu, slikarstvu in glasbi se je pojavilo veliko novih imen. Zelo se je razvila tudi založniška delavnost. V 90. letih 18. stoletja so vsakodnevno izdali okrog 300 knjig in 32 revij. Povečalo se je število pesnikov in pisateljev. Obdobje Katarine se zato smatra kot začetek »Zlate dobe« ruske literature.

Obdobje vladanja Aleksandra I je zaznamoval vdor vojske Napoleona Bonaparte, leta 1812 - v času vojne. Ključni dogodek te vojne je bila bitka na Borodinskem polju, ki je preobrnila potek bojevanja in pomenila začetek konca vladanja Napoleona.

Glavni dogodek v času vladanja carja Aleksandra II je bila kmečka reforma, ki je leta 1861 privedla do ukinitve tlačanstva.  

Leta 1894 je zavladal zadnji car iz dinastije Romanovih, Nikolaj II, ki so ga pozneje skupaj z njegovo družino kot avtokrata-mučenika razglasili za svetnika. Revolucija je leta 1905 privedla do oblikovanja Državne dume, prvega enodomnega ruskega parlamenta in do izdaje prve verzije ustave, Vrhovni odlok o izboljšanju državnega reda.

Zveza sovjetskih socialističnih republik

Poraz ruske vojske v prvi svetovni vojni, veliki socialno-ekonomski in politični problemi so leta 1917 privedli do februarske revolucije. Monarh je odstopil s prestola, oblikovali so začasno vlado, katere glavni cilj je bil sklic Ustavodajne skupščine. Dogodki oktobrske revolucije so centralizirano oblast razdelili na lokalne oblasti, kar je v Rusiji povzročilo težko državljansko vojno. Januarja 1918 je Tretji vseruski kongres sovjetov izoblikoval Rusko Sovjetsko Federativno Socialistično Republiko (RSFSR). V razvoju države se je začela nova, sovjetska faza. Konec leta 1922 je bil sklican sovjetski kongres republik, ki je sprejel deklaracijo o osnovanju Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR).

V času vladanja Josifa Stalina se je zgodilo veliko tragičnih zgodovinskih dogodkov: lakota, kolektivizacija, zatiranje, druga svetovna vojna (1941-1945). Junaštvo, pogum in žrtvovanje sovjetskih ljudi v času vojne ne bodo nikoli pozabljeni.

Vladanje Nikite Hruščova je povezano s t.i. »odjugo«, ki je v notranji politiki ZSSR pomenila liberalizacijo in slabitev totalitarnega režima. V tem času so v vesolje izstrelili prvi umetni satelit, v vesolje je prvič poletela človeška odprava (1961). Kasnejša, konzervativna politika Leonida Brežnjeva je pripeljala do obdobja zastoja. Sovjetska zveza je v svojem gospodarskem in tehnološkem razvoju čedalje bolj zaostajala za vodilnimi svetovnimi državami. Vendar pa je v 70. letih politična napetost med ZSSR in ZDA nekoliko popustila.

Konec sovjetskega režima označuje Mihail Gorbačov, katerega vladavina je povezana s »perestrojko« in »glasnostjo«. Poskusi liberalnih reform, ki bi državi pomagale napredovati, so bile neuspešne. Obdobje Sovjetske zveze se je končalo.

Ruska federacija

Zaradi vse večjih gospodarskih, socialnih, političnih in nacionalnih napetosti je bil junija 1991 za predsednika RSFSR izvoljen Boris Jelcin. Avgusta 1991 je po udaru na Državni komite osem republik razglasilo svojo neodvisnost, septembra pa je tri na novo oblikovane pribaltske republike razglasila ZSSR.

8. decembra 1991 so predsedniki Rusije, Ukrajine in Belorusije v Belorusiji podpisali sporazum o ustanovitvi Skupnosti neodvisnih držav, v katerem so te tri države izjavile, da »ZSSR kot subjekt mednarodnega prava in geopolitične realnosti ne obstaja več«. Po razpadu ZSSR konec leta 1991 je mednarodna skupnost Rusko federacijo priznala za državo naslednico ZSSR in zavzela njeno mesto v Varnostnem svetu OZN. Rusija je članica večih mednarodnih organizacij: OZN, SND, EvrAzEs, CAS, ODKB, SCO, APEC in drugih.

Boris Jelcin je bil za predsednika Rusije izvoljen dvakrat: 12. junija 1991 in 3. julija 1996, predsednik je bil od 10. julija 1991 do 31. decembra 1999. 31. decembra 1999 je dokončno odstopil.

Leta 2000 je na volitvah za predsednika Rusije zmagal Vladimir Putin, ki je postal drugi predsednik Rusije. Leta 2004 je bil ponovno izbran za naslednji mandat.  

Leta 2000 so v Rusiji sprejeli veliko socialno-ekonomskih reform: davčno, zemljiško, pokojninsko, bančno, reformo o denarnih olajšavah, delovnih razmerjih, elektroenergetiki in železniškem prometu. V tem času je imela Rusija stabilno gospodarstvo in pozitiven proračun, rast BDP, industrijske in kmetijske proizvodnje, gradbeništva, dohodka prebivalcev, inflacija je bila nižja.

Maja 2008 je bil za predsednika Rusije izbran Dmitrij Medvedev, za predsednika ruske vlade pa Vladimir Putin. V skladu z rusko centralno volilno komisijo, so bile naslednje redne predsedniške volitve 4. marca 2012.

 

Koristne povezave

Elektronske knjige o ruski zgodovini v knjižnjici »Gumer«

Muzej sodobne ruske zgodovine

Državni muzej zgodovine