RCZK v Ljubljani je sprejel raziskovalce in prevajalce klasične in sodobne literature iz enajstih evropskih držav

Compressed file

V okviru dogodkov ob 33. Mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani, sta se 21. novembra v Ruskem centru znanosti in kulture (RCZK) začela VI. Rusko-slovenski prevajalski seminar in Mednarodna konferenca prevajalcev in raziskovalcev ruske klasične in sodobne književnosti »Kako naša beseda odmeva…Življenje ruske literature v sodobni Evropi«.

Med organizatorji dogodka so bili neodvisna nekomercialna organizacija »Inštitut za prevajanje« ob podpori Zvezne agencije za tisk in množične medije, Veleposlaništvo Rusije v Sloveniji, RCZK, Vseruska državna knjižnica za tuje književnosti z imenom M. I. Rudomino, Inštitut za slavistične študije Ruske akademije znanosti, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev, Društvo slovenskih pisateljev, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Forum slovanskih kultur, Center slovanskih kultur v Moskvi ter Center knjige Rudomino.

Prevajalce in raziskovalce iz enajstih držav – Rusije, Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške, Slovaške, Bolgarije, Avstrije, Madžarske in Romunije – je pozdravil ruski veleposlanik v Sloveniji D. G. Zavgajev. V svojem nagovoru je izpostavil aktivno rusko-slovensko sodelovanje pri organizaciji dogodkov, namenjenih razvitju obojestranskih odnosov, popularizaciji ruskega jezika in kulture, ter ohranjanju spomina na prepletanje usod naših narodov.

Na konferenci so predstavili 18 izdelkov različnih tem. Projekt »Mihail Bulgakov in slovanska kultura« je predstavila vodja oddelka Inštituta za slavistične študije Ruske akademije znanosti dr. N. Starikova. A. Penčeva, prevajalka iz Bolgarije, je spregovorila o problemih prevoda intertekstov v romanih Viktorja Pelevina. Prevod »Samostan« Zaharja Prilepina v slovenščino je predstavil Borut Kraševec – vodilni na področju prevajanja ruske literature v Sloveniji. S predstavitvijo o aspektih naratologije v prevodih sodobne umetnostne proze je nastopil Jozsef Goretity iz Madžarske.

Ob številnih nastopajočih iz Srbije, Slovaške, Makedonije, Avstrije in drugih, so se dotaknili tudi vprašanja o prevodih ruske religiozne filozofije, sodobne ruske klasike ter poezije v jezike slovanskih držav.

Za zaključek konference so predstavili Center slovanskih kultur. Ustanovili so ga lani decembra v Moskvi in velja za ruskega predstavnika Foruma slovanskih kultur. 

 

Prevod: Tamara Evđenić

Compressed file
Compressed file
Compressed file
Compressed file