Compressed file

10. maja je Ruski center znanosti in kulture (RCZK) v Ljubljani ob praznovanju Dneva zmage priredil koncert pod naslovom »Nesmrtni polk« v Sloveniji, na katerem so sodelovali ruski otroci, ki so prišli v Slovenijo z »Desantom spomina« ob pomoči partnerja RCZK ANO »Pot dobrega«. Že dan pred koncertom so se v okviru projekta »Nesmrtni polk« v Sloveniji odvijali dogodki, katerih so se udeležili tudi »Desanti spomina« pod sloganom »Brez preteklosti ni prihodnosti«. Med »Desante spomina« spadajo otroci in odrasli, ki so na lastni koži izkusili posledice vojne, zaradi katere so izgubili ljubljene osebe in živeli v pomanjkanju, vendar so kljub temu ohranili svojo voljo do življenja, čast, poštenost in spomin.

Na pobudo Zavoda Vesela dRuščina se je mednarodni akciji »Nesmrtni polk« v Slovenji pridružilo več kot 200 ljudi. Del koncerta je bil namenjen družinskim zgodbam ruskih učencev, ki so jih napisali zato, da bi z njim počastili spomin na svojce. Skozi te zgodbe so se obiskovalci seznanili z usodami ljudi, ki so se v času državljanske vojne bojevali za domovino tako na bojnih poljih, kot iz zaledja.

Pesmi in zgodbe o usodah tistih, ki jih je prizadela vojna, so na koncertu  izvedli gostje iz Rusije, med katerimi moramo omeniti T. V. Krajkino, vokalni kvartet Jaroslavske škofije, vokalno skupino Rulada pod vodstvom A. Mogutine, vokalno skupino Ruski talisman, solista A. Galickega in A. Berstnevo ter igralko A. Abramovo. Obiskovalci so bili nad pesmimi in zgodbami zelo navdušeni, saj so se le-te močno dotaknile njihovih src. Koncert pa se je zaključil s pesmijo Dan zmage, ki so jo odpeli nastopajoči skupaj z obiskovalci.

Tovrstno izročilo je zelo dragoceno, saj se na takšen način ohranja spomin na resnične zgodbe in izjemne ljudi, ki so v času vojne naredili velike korake in za seboj pustili močan spomin. Te spomini ne ostajajo le v domovini, ampak so jih ruski otroci prinesli s seboj in jih delili s svojimi prijatelji v Sloveniji. Spomin o ljudeh, ki so nam podarili mir in pokoj, bo med nami večno živel. Če se želimo tem velikim ljudem resnično zahvaliti za njihovo žrtvovanje, je najmanj, kar lahko storimo to, da na njihove grobove položimo vence, širimo resnične zgodbe in spodbudimo naše otroke, da sodelujejo v takšnih spominskih dogodkih. S tem bomo poskrbeli, da ne bo nihče pozabljen in nič ne bo pozabljeno.

Prevod: Sandra Rovšek